Sobota, 17. 6. 2023, je bila kot naročena za obisk Velike Planine. Učenci planinskega krožka so se ob 7. uri zbrali pred šolo. Odpeljali smo se proti Kamniški Bistrici. Med potjo smo izvedeli veliko zanimivosti o Kamniku. Kot najbolj zagnani obiskovalci smo bili prvi potniki v nihalki, ki nam je ponujala prečudovit razgled na okoliške hribe in dolino. Na zgornji postaji nihalke smo si ogledali pot, ki smo jo nameravali prehoditi. Široka pot se je začela polagoma vzpenjati. Pred gostiščem Zeleni rob nas je pozdravil planšar v svoji tradicionalni opravi. Povedal nam je, da svoje cokle nosi že več kot dvajset let in so še vedno skoraj kot nove, saj so narejene iz lipovega lesa, ki je zelo obstojen. Opisal nam je tudi ostale dele svoje oprave: klobuk s širokimi krajci, belo srajco s širokimi rokavi, rog, torbico in »pumparice« oziroma »petelinke« kot jih imenujejo ter pastirsko palico. Najbolj zanimiv del je bila pelerina, ki je izdelana iz lipovega podlubja in ima nalogo zaščite pred dežjem. V sončnem vremenu se podlubje zvije in je zračno, v vlažnem in deževnem vremenu se deli podlubja zravnajo in sprimejo in tako nudijo zaščito pred dežjem. Res imenitno, kajne?

Pot smo nadaljevali do kapelice Marije Snežne in ob poti občudovali raznoliko alpsko cvetje ter znamenite stane, ki so prepoznavni simbol Velike planine. Kot pravi planinci smo se povzpeli tudi do najvišje točke Velike planine, 1666 m visokega Gradišča, kjer smo uživali v prelepem razgledu. Z vrha smo se spustili v dolino, se v Sladkem kotu posladkali s sladoledom in se vkrcali na nihalko. Polni lepih vtisov smo v popoldanskih urah prispeli pred šolo.

Zapisala: Maja Tavčar Karlin