Knjige imajo torej moč, da vam spremenijo življenje. Branje ima moč, da nas preobrazi. Poveže nas namreč z drugimi in med seboj enakimi. Seveda si morate najprej spremembe resnično želeti in zanjo nekaj storiti, sicer vaša stiska še ni dovolj huda, da bi vas predramila iz »zimskega spanja«. V današnjem času se srečujemo z zanimivim pojavom, da je vsako leto izdanih ogromno novih knjig, tudi prodaja zraste za 10 do 15%, vendar pa ljudje večino knjig, ki jih kupijo, nikoli ne preberejo. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je »funkcionalna pismenost« iz leta v leto slabša. Najslabša pa je odločitev, ki jo žal sprejme veliko ljudi, ki sicer znajo brati, da tega ne bodo počeli. Namesto tega se odločijo za pridobivanje podatkov ali dodatnih življenjskih spodbud iz medijev kot sta televizija in radio.

Če razmislimo, kako malo koristnega se je mogoče naučiti iz veliki večini oddaj ter filmov in plehkih nadaljevank, ki jih prikazujejo na televiziji, nas ne preseneti, da so ljudje, ki si raje vzamejo čas za branje, gledanje televizije pa omejijo, veliko na boljšem glede kvalitete življenja, pa tudi premoženjskega stanja, od ljudi, ki gredo po liniji najmanjšega odpora in ne poznajo moči branja. Med gledanjem oddaj na televiziji ali poslušanjem radia namreč ostajamo pasivni, branje pa prisili naše možgane k aktivnosti. Med branjem naše oči skačejo sto do dvesto stopinj naokrog po strani knjige in to štirikrat na sekundo. Dejansko branje pa se odvija v kratkih premorih med temi skoki. Ta proces dešifriranja je torej neverjetno kompleksen in se odvija s svetlobno hitrostjo. Sleherno branje je namreč tako kompleksno kot mišljenje.

Zato se branje primerja z »vodenim razmišljanjem«. Med branjem možgani izvajajo kompleksne duševne funkcije, recimo pomnjenje, domišljanje, sklepanje, povezovanje, pregledovanje, predpostavljanje, preskušanje. Po drugi strani pa moramo med branjem sami ustvarjati duševne podobe in sami nadziramo svojo hitrost branja. Če hočemo lahko stavek preberemo ponovno, ga izpustimo ali si ga celo zapomnimo.
Sami si lahko obogatite življenje, če vsak dan berete vsaj četrt ure. Na ta način v enem mesecu preberete knjigo – torej dvanajst knjig na leto. Če bi torej čas, ki ga namenite branju podvojili, bi na leto prebrali 25 knjig. Vse, kar morate storiti je, da prenehate iskati izgovore zakaj ne berete in začnete iskati razloge zakaj bi morali brati.

Mogoče ste sedaj pomislili »Brati pa že znam!«, vendar pomeni dejavno branje, branje, ki nam resnično lahko nekaj da, nekaj povsem drugega kot zgolj branje besedila. Govorimo lahko torej o učinkovitem branju, zato je tudi za vas najbolje, da osvojite tristopenjski bralni sistem. V prvem koraku knjigo najprej PRELETITE oz. PRELISTAJTE.

Najprej si ustvarite prvi vtis o knjigi, da ne boste kupovali mačka v žaklju. Odprite knjigo in preletite uvod, čas pa si vzemite tudi za kazalo. Prikazalo vam bo načrt knjige in kako je pisec razvrstil svoje argumente. Če se vam zdi postopek prelistavanja knjige odvečen, lahko prepreči, da bi narobe razumeli avtorjevo sporočilo in povsem zgrešili bistvo. Prelistavanje vam ne bo vzelo več kot par minut, vendar bo čas dobro naložen, poleg tega pa bo verjetno povečal vaše razumevanje.  V drugem koraku knjigo dejavno BERETE in SI DELATE ZAPISKE.

Dejavno branje ni nič drugega kot duševni proces postavljanja vprašanj in odgovarjanja nanje, vse to pa z namenom, da bi zbrali podatke in poglobili razumevanje. Bralci, ki si postavljajo globlja in bolj izčrpna vprašanja so obilneje nagrajeni z bogastvom, ki ga prenaša bralna izkušnja. Vaša vprašanja naj bodo vse bolj prodorna, temu rečemo tudi »branje med vrsticami«. Knjigo je bolje kupiti kot si jo izposoditi v knjižnici. Če je knjiga vaša si lahko v njej označujete najpomembnejše dele besedila, na robove pa si zapisujete opombe. V tretjem pa svoje zapiske PREGLEJTE.

Čez teden ali dva po končanem branju vzemite v roke knjigo in jo v kakih desetih minutah na hitro preletite. Prav vam bodo prišle opombe na robovih, osupnila vas bo namreč svežina in novost snovi, čeprav ste jo prebrali pred kratkim. Presenetilo vas bo tudi, ko boste uvideli, da so bile vaše pripombe smiselne in da ste s podčrtavanjem snovi, podatkov in argumentov opravili dobro delo.

Nahajamo se v informacijski dobi, v kateri se zdi prednost branja majhna, vendar je odločilna in pomeni razliko med preživetjem in nesrečo. Bralec ne bo le preživel, marveč se bo tudi razcvetel, saj se bo ustrezno pripravil na izzive, medtem ko bo nebralec postal siromak.
Naložba v izobrazbo se nedvomno obrestuje, vendar pa se vam bo povrnilo tudi trud, ki ga boste vložili v branje, ki vas bo naučilo, kakšne so poti do boljšega zaslužka, kako izgraditi boljše medsebojne odnose, kako najti srečo in izpolnitev, zadovoljstvo…
Dobro plačanih del je vse manj in kdor danes nima posebnih spretnosti ali izobrazbe si ne more več izbirati dela. Ravno zato se slabi bralci najbrž počutijo kot bi tekli po živem pesku – bolj se trudijo, globlje se poglabljajo v jezo in frustracijo. Takšni ljudje se bodo le stežka prebijali skozi življenje. Vendar pa je bogatenje več kot negovanje svojega bančnega računa. Bogatenje v najbolj popolnem pomenu besede pomeni prepoznavanje svojih težav in njihovo reševanje. Obogateti pomeni odrasti v boljšega človeka. Ne glede na to, kdo ste ali kaj delate, vas lahko skrivne moči branja obogatijo na vseh področjih. Branje nas poveže z drugimi in med seboj ter ima moč, da nas preobrazi.

Veliko ljudi doseže preobrazbe, ko se odločijo brati velike pisatelje (Don Kihot , Na klancu , Vojna in mir , Cankarjeva kratka pripovedna proza , Saloma , Češnjev vrt , Gospa Bovaryjeva , Romeo in Julija , Svetovna novela 19. in 20. stoletja , Combray , Nečista kri , Zločin in kazen , Beznica , Dvanajsta noč ali kar hočete , Julij Cezar , Visoška kronika ). Ljudje, ki so vneti bralci imajo ne glede na svojo osebno zgodbo zelo preprosto in očitno prednost pred nebralci. In v sodobnem, vse bolj konkurenčnem svetu ljudi bolj zanima, kaj veste, kot pa koga poznate. Pred petdesetimi leti je bilo drugače. Takrat so bile namreč precej pomembnejše družinske zveze. Kmalu se bo tudi v Sloveniji začela nagrajevati odličnost.
Če lahko opravite svoje delo in dosežete dobre uspehe, ne boste več dolgo neopaženi. To je gotovo. Branje dobrih knjig bo k temu ogromno pripomoglo.