V letošnjem šolskem letu smo se na naši šoli odločili, da bomo več poudarka pri pouku in ostalih dejavnostih namenili odkrivanju naravne in kulturne dediščine kraja pod naslovom »Tu sem doma«.

Pri izbirnem predmetu NPH med drugimi vsebinami spoznavamo tudi tradicionalno slovensko prehrano. Ker je potrebno teoretično znanje podkrepiti tudi s praktičnim delom, smo z učenci pripravili značilno gorjansko jed, to je Jurjevo kapo. Ne, nismo »štrikali«, pač pa smo skuhali ajdove žgance, ki smo jim na vrh dodali jajčno cvrtje. Po zapisu v knjigi receptov KUHAM DOMAče, ki jo je izdala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, se lahko omleta pripravi na dva načina, in sicer tako, da se jajca umeša in kot take potrese po žgancih ali pa pripravimo jajce na oko. Kuhali smo po receptu, ki ga je prispevalo Društvo žena in deklet na vasi občin Bled in Gorje. Od kod izvira ime te jedi po zapisu dr. Janeza Bogataja v knjigi GASTRONOMIJA ALPSKE SLOVENIJE, še ni čisto jasno. Zagotovo pa lahko trdimo, da je povezano s praznovanjem godu sv. Jurija, ki je zavetnik gorjanske cerkve. Najverjetneje je imenu jedi botrovalo prav pokrivanje žgancev z omleto, ki naj bi tako imeli kapo. Pripravljali so jo ob posebnih priložnostih (za god, semenj, različna praznovanja …), zlasti pa ob 23. aprilu, ko goduje sv. Jurij.

Ker pa je učencev, ki obiskujejo izbirni predmet veliko, smo skuhali še oženjene žgance, ki se pripravijo iz krompirja, moke, vode, soli in ocvirkov. Olupljen krompir v slanem kropu kuhamo približno 15 minut, nato nanj stresemo moko ter kuhamo še pol ure. Vodo odcedimo in vsebino premešamo z velikimi vilicami. Po potrebi zalivamo z žgančevko. Po vrhu žgance zabelimo ocvirki. Ponudimo s kislim zeljem, kranjsko klobaso, joto, obaro, mlekom, kislim mlekom, jogurtom …

Čas je prehitro minil in jedi sta odlično uspeli, ostala ni niti drobtinica. Upam, da bodo učenci pridobljeno znanje še večkrat uporabili v praksi.

Zapisala: Asja Sodja, prof. bio-gos