Šolsko leto 2024/2025 je pred vrati in s petošolci se bomo kmalu odpravili v poletno šolo v naravi na Belvedere nad Izolo. Zato starše v priponki vljudno vabimo na 1.roditeljski sestanek. Vabilo_1.roditeljski_24_25

Ponedeljek, 2. 9. 2024: »Drage bralke in bralci. Za nami je naš prvi dan šole v naravi in bilo je zares čudovito! Pot smo začeli pred Osnovno šolo Gorje in se odpravili do naše prve postojanke. Postojnska jama nas je povsem navdušila. Vožnja z vlakcem je bila prekrasna. Ogledali smo si lahko veliko zanimivih stalagmitov in stalaktitov. Po ogledu smo pot nadaljevali do Predjamskega gradu, kjer smo slišali zanimive zgodbe o vitezu Erazmu Predjamskemu. Kar kmalu po tem, pa smo že prispeli do našega hotela, kjer smo se najedli in malo odpočili. Popoldan je sledilo preverjanje športnega predznanja v plavanju in ugotovili smo, da smo se učenci odlično odrezali. Za zabavo smo se v bazenu še malo osvežili se pozabavali. Čaka nas še večerni sprehod in pa skok v posteljo po napornem dnevu. En krasen pozdravček od vseh v Gorje!«

Torek, 3. 9. 2024: »Vroče temperature in sonce sta odlična pogoja za naše plavanje in uživanje v vodi. No, pa seveda ne smemo pozabiti na pouk. Zjutraj smo se v učilnici namreč naučili napisati pismo, ki je že na poti do naših staršev in družin. Kar hitro po pouku je sledila pot do plaže Bele skale, kjer smo se učili plavanja v kristalno čisti vodi. No poleg učenja pa tudi ZELOO uživamo.  Predvsem zabavno je bilo potapljanje, kjer smo kar dobro raziskali podmorski svet! Za zaključek dneva pa smo odšli na pohod do Strunjanskega križa. Čeprav smo že rahlo utrujeni, komaj čakamo, kaj nas čaka jutri. Zagotovo kaj zanimivega!«

Sreda, 3. 9. 2024: »Pa je za nami še en vroč dan, poln novih dogodivščin. Obisk Pirana, vožnja z ladjico, raziskovanje mesta, pouk plavanja ter zabavni večer. Zares lahko vidite, da smo preživeli pester dan. Že zjutraj smo se odpravili na ladjico, ki nas je popeljala iz Simonovega zaliva vse do enega izmed najlepših slovenskih mest – Pirana. Tam smo se skozi mesto sprehodili, si ogledali primorske hiše ter pridobili kar nekaj novih zgodovinskih informacij o mestu. Fascinirala nas je predvsem zgodba o Benečanki – hiši, ki stoji tik ob Tartinijevem trgu. Imeli smo tudi malo prostega časa, da smo si lahko ogledali stojnice, ali pa se posladkali s sladoledom. No pa še nekaj odličnega se je zgodilo. Kapitan nam je dovolil, da smo skočili v vodo kar iz ladjice in se tako osvežili. Nasmehi so nas spremljali tudi pri popoldanskem učenju plavanja in zabavnem večeru. Igre, ki so jih pripravile učiteljice niso bile tako lahke – vendar ZELO smešne.«

Četrtek, 4. 9. 2024: »Počasi se premikamo proti koncu šole v naravi. Danes pa temperature niso več tako vroče, a važno je, da tudi dežja skorajda ni bilo. Dopoldan smo se pri pouku učili o obmorskih mestih in svoje pridobljeno znanje izkazali tudi v kvizu. Ogledali smo si tudi nekaj rastja in se naučili zaplesati ples – Solinar Matija. Sledilo je učenje plavanja, kjer smo se preizkusili tudi v 10 minutnem plavanju. Ne boste verjeli, prav VSI smo uspeli preplavati določen čas. Okrepčali smo se z BOŽANSKIM kosilom, ki si ga lahko ogledate tudi na sliki in se odpravili na kratek počitek. Popoldan je zaradi vremena sledilo še plavanje na bazenu in zadnja vaja za jutrišnje preverjanje plavanja. Zvečer smo se neskončno zabavali pri zaključnem večeru. Vsaka soba se je predstavila s skeči in plesi in prav vsem sobam je odlično uspelo. No, soba 311 pa je prejela tudi priznanje za najbolj urejeno sobo v šoli v naravi. Za konec smo pripravili tudi manjše presenečenje za našo ZLATO učiteljico Janjo, ki je z dolgoletnimi izkušnjami in svojim znanjem vsa ta leta bogatila učence. Zdaj pa hitro v posteljo, da se bomo jutri pri plavanju čim bolje odrezali. Lahko noč!«

Petek, 6. 9. 2024: »Pa saj to ni res, pa je. Zadnji dan je tu in mi smo že na poti domov. Tekmovanje za Delfinčke je uspelo in učenci so se odlično odrezali! Prav prima je bilo še zadnjič skočiti v morje in se malo pozabavati. Po kosilu je sledil še ogled solin, kjer smo raziskali tudi solinarsko hišo in se celo popeljali z vlakcem. Šola v naravi je končana, a nam bo ostala v zelo lepem spominu. Zahvaljujemo se vsem, ki nam omogočijo, da jo lahko vsako leto izvedemo.«