Letošnji slogan je bil – TLA, KJER SE HRANA ZAČNE.
- december je svetovni dan tal. Z učenci iz Eko skupine smo izdelali maketo oziroma kocko izreza dela tal. Na kocko smo nalepili slike živali, ki živijo v in na tleh. Nabrali smo odpadle dele rastlin, ki jih v jeseni ni težko dobiti in jih prilepili na škatlo. Želeli smo, da maketa izgleda podobno kot izgleda v naravi. Pri upodabljanju živali z risbicami so nam delno pomagali učenci podaljšanega bivanja.
S to našo maketo smo želeli poudariti naslednje:
- Nastanek prsti: Prst v tleh nastaja s pomočjo razkrojevalcev kot so bakterije, deževniki, stonoge. Ti razgrizejo odpadle dele in jih s tem spreminjajo v prst. Ti majhni delci so hranilne snovi, ki jih potem črpajo rastline. Razkrojevalcev je v tleh zelo veliko število.
- Prerez tal: Poleg narisanih in nalepljenih živali smo na maketi označili tudi prerez tal. Zgoraj je več prsti, globje ko gremo, manj jo je. Zakaj je tako? Na maketi se vidi, da je zgoraj veliko odpadnih snovi od živih bitij, odpadlo listje, veje, odpadla dlaka živali, odvrženo perje ptic, kakci živali in vse to potem razkrojevalci predelajo v prst. Globje ko gremo, manj je teh snovi. Torej hrane za rastline je več v zgornjih delih tal.
- Prebivalec tal: Kdo je najbolj viden prebivalec tal? Odgovor se skriva v uganki:
Na letni dopust odpotuje,
le če močno dežuje.
Sicer pa revež gara,
ves dan le zemljo rahlja. (deževnik)
Pa še ena zanimivost, obstaja tudi smaragdni deževnik, ki je zelen in je zelo redek.
Deževniki poleg predelave in razgradnje odpadnih delov rastlin stalno rijejo po zemlji in jo tudi rahljajo. Rahla prst omogoča rastlinam hitrejšo rast, saj korenine lažje prodirajo globje v prst. Tako pridejo do večje količine hranilnih snovi, hkrati pa korenine držijo prst, da je voda ne odnese. Ekosistem z dobrim koreninskim prepletom je zato bolj obstojen.
- Voda v prsti, je zelo pomembna, saj omogoča raztapljanje hranilnih snovi, ki jih rastline potem črpajo.
- V tleh so poleg razkrojevalcev tudi plenilci, kot so: pajki, mravlje, strige. To so živali, ki se prehranjujejo z drugimi živalmi. Predvsem z razkrojevalci. Mravlje naredijo mravljišče en del ga sega iz tal, večji del pa je v tleh. V enem mravljišču je zelo veliko mravelj. Skrbijo za hrano, stražijo, gradijo, in skrbijo za zarod. Mravlje so lahko zelo hitre. Saharska srebrna mravlja je najhitrejša med mravljami, saj preteče 85 cm na sekundo.
- Tla so življenjski prostor, zavetišče, skrivališče, so dom živalim, npr: polžem, pajkom, miškam, krtom, mravljam in številnim drugim, ki so našim očem nevidne, ker se skrivajo ali pa so tako majhne. Pestrost življenja je v tleh zelo velika, in vse preživijo, ker se vsaka prehranjuje z drugimi snovmi. Če odpade list z drevesa se razkrojevalci prehranjujejo s tankimi in večjimi žilami, peclji, …
- Če tla onesnažujemo, pomeni, da prebivalci tal dobivajo drugačno hrano, npr. plastiko. Tega ne zmorejo predelati, same velikokrat zato propadejo in rastline ne dobivajo hranilnih snovi za svojo rast. Plastična vrečka razpada stoletja. Odpadna plastika onesnažuje tudi vodo, ki teče skozi prst in zastruplja vodne živali ter povzroča tudi nam zdravstvene težave.
- Vse zgoraj omenjeno dogajanje smo skušali prikazati na maketi. Upam, da se bo kdo ob maketi ustavil in ponovil bogastvo, ki se nahaja v tleh, ki ga pogosto sploh ne opazimo, pa je za nas življenjskega pomena.
Če je v tleh dovolj prsti in so tla neonesnažena, rastline dobivajo dovolj hranilnih snovi in lahko zelo dobro zrastejo. To pa je pomembno za vsa živa bitja, kajti rastline proizvajajo hrano in kisik v procesu fotosinteze. Za vse nas. Od tega vsi živimo. Zato se vsi trudimo, da ohranimo čimbolj čista in rodovitna tla in da bo tako, kot pravi letošnji slogan – TLA, KJER SE HRANA ZAČNE.
Maketo tal si lahko ogledate v spodnji avli šole.
Eko skupina in mentorica Lea Dobre
